Definify.com

Definition 2024

smočiti

smočiti

Serbo-Croatian

Verb

smòčiti pf ‎(Cyrillic spelling смо̀чити)

(transitive, reflexive) to wet, moisten

Conjugation

Conjugation of smočiti

Infinitive: smočiti		Present verbal adverb: —		Past verbal adverb: smòčīvši		Verbal noun: —
Number		Singular			Plural
Person		1st	2nd	3rd	1st	2nd	3rd
Verbal forms		ja	ti	on / ona / ono	mi	vi	oni / one / ona
Present		smočim	smočiš	smoči	smočimo	smočite	smoče
Future	Future I	smočit ću² smočiću	smočit ćeš² smočićeš	smočit će² smočiće	smočit ćemo² smočićemo	smočit ćete² smočićete	smočit će² smočiće
Future	Future II	budem smočio¹	budeš smočio¹	bude smočio¹	budemo smočili¹	budete smočili¹	budu smočili¹
Past	Perfect	smočio sam¹	smočio si¹	smočio je¹	smočili smo¹	smočili ste¹	smočili su¹
	Pluperfect	bio sam smočio¹	bio si smočio¹	bio je smočio¹	bili smo smočili¹	bili ste smočili¹	bili su smočili¹
	Aorist	smočih	smoči	smoči	smočismo	smočiste	smočiše
Conditional I		smočio bih¹	smočio bi¹	smočio bi¹	smočili bismo¹	smočili biste¹	smočili bi¹
Conditional II		bio bih smočio¹	bio bi smočio¹	bio bi smočio¹	bili bismo smočili¹	bili biste smočili¹	bili bi smočili¹
Imperative		—	smoči	—	smočimo	smočite	—
Active past participle		smočio m / smočila f / smočilo n			smočili m / smočile f / smočila n
Passive past participle		smočen m / smočena f / smočeno n			smočeni m / smočene f / smočena n
¹ For the masculine; agent of feminine or neuter gender would use the feminine and neuter gender forms of the active past participle and the auxiliary verb, respectively. ² Standard Croatian spelling: others omit the infinitive suffix completely and bind the clitic.